»V teh nenačrtovanih, sprotnih, nenavadnih, bizarnih in, kdo bi dejal, ogabnih oblikah sta tudi enkratnost in čudna privlačnost.«

»Če je že vsaj popart visoko združil z nizkim in umetnost s potrošništvom, pa umetnice žvečilni ne zanima toliko kot proizvod, ki ga lahko kupimo v vsaki trafiki, temveč kot material, ki je našel pot med zobe.«

»Ta organskost lahko vzbudi tudi odpor: prežvečenega si večinoma ne ogledujemo, to je nekaj, kar pripada notranjosti telesa. Ali čigumi prežvečimo podobno kot neko misel?«

»Ne zanima me nobena določena zvrst, delujem na domala vseh umetniških področjih.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Razstavljena dela sintetizirajo avtoričino likovno poetiko in zgovorno prikazujejo premišljen in nenehen razvoj, stilne transformacije, ki pa z manjšimi odkloni ostajajo v polju reduciranja predmetnosti.«

»Gre za doseganje čim nižje teže, obenem mora biti tudi vsestransko uporaben, hkrati pa mora zdržati tudi vsakdanje obremenitve. Gre bolj za preverjanje, kaj je možno, kako lahko naredimo čim lažji izdelek, tudi čim lepši, obenem pa mora biti proizveden pod našo streho.«

»Atmosfere trenutka pa ne gradi samo z učinki svetlobe in senc, ampak tudi s kontrasti med mehkobo senčnih obrisov in vertikalnimi grafizmi, za katerimi se polagoma odpira pogled v nedoločljiv prostor.«

»K poetičnosti fotografskega izraza Nataše Segulin v zadnjih ciklih veliko pripomore intenzivna svetloba, ki je pravzaprav postala osrednji protagonist njenih del.«